Vsako srce nosi v svojem najskrivnejšem kotičku drobtinico vednosti- spominja se kraja, trenutka v katerem je bilo srečno, in po tistem kraju se mu toži, tja se želi vrniti.
Susanna TamaroTag: srce
In tudi, ko najdeš svoj pogled, moraš budno paziti, kajti škrat je stalno na preži - ne prenese, da si zbežal iz tistega malega sveta, kamor te je hotel zapreti. Vsadi ti prepričanje, da si nekaj dosegel. Zato si je treba zamašiti ušesa kot Odisej pred sirenami in hoditi naprej.
Susanna TamaroVsako dejanje, tudi najneznatnejše utegne v sebi nositi skrivnost, nevidno seme, ki lahko vzkali, če ga sprejmeš.
Susanna TamaroTag: dejanje
Има твърде много неща на света и цялото това изобилие е допринесло само да се шири все повече невъзпитанието. Сега всички искаха да имат всичко.
Susanna TamaroТрябва да стане война, та да започне да се различава същественото от несъщественото.
Susanna TamaroЛузита вярваше, че не бива никога да се оставят на удобството... предаваш му се и те парализира, мислиш си, че си жива, а всъщност си вече мумия.
Susanna TamaroNaj ti bo všeč ali ne, pošiljam ti poljub in ne moreš ga vstaviti, ker v tem trenutku ves prosojen in lahkoten že leti preko oceana.
Susanna TamaroTag: poljub
Od vseh navad, ki jih ima sodobni človek, je prebiranje dnevnega časopisa gotovo ena najslabših. Zjutraj, ko je glava najbolj odprta, se vanjo vsuje zlo, kar ga je prejšnji dan pridelal svet. V preteklosti je zadostovalo, da nisi bral časnikov, pa si bil rešen. Danes to ni več mogoče; obstajajo mediji in dovolj je, da jih vklopiš za sekundo, pa te zlo že naskoči in prodre vate.
Susanna TamaroRazumevanje in površnost, nista odvisna od let, ampak od poti, ki jo kdo prehodi.
Susanna TamaroOna je kot kmetič, ki zasadi vrt, ko pa zagleda prve poganjke, se zboji, da jim lahko kaj škoduje. Zato si omisli široko plahto, odporno proti vodi in vetru, ter jo razprostre nad svojimi rastlinicami, da jih zavaruje pred slabim vremenom; da bi odgnal listne uši in ličinke, pa jih še obilno poškropi z insekticidom. Dela brez predaha, noč in dan misli le na vrt in na to, kako ga bo zaščitila. Potem pa nekega jutra dvigne plahto in doživi kaj neljubo presenečenje: vse rastlinice so segnile in umrle. Če bi jim pustila svobodno rasti, bi sicer ene pomrle, toda druge bi preživele in poleg zasejanih bi pognale še tretje, ki bi jih zanesla tja veter in mrčes. Nekatere bi postale plevel in bi jih populil, druge pa bi morda zrasle v cvetlice in bi s svojimi barvami poživile enolični vrt. Me razumeš? Je že tako, v življenju je potrebna širokosrčnost; obdelovati svoj mali značajček in biti slep za vse okrog sebe pomeni, da sicer dihaš, v resnici pa si že mrtev.
Susanna Tamaro« prima precedente
Pagina 3 di 5.
prossimo ultimo »
Data privacy
Imprint
Contact
Diese Website verwendet Cookies, um Ihnen die bestmögliche Funktionalität bieten zu können.